zto kranj

Marindol - Preloka - Vinica - Sinji vrh - Dalnje njive - Špeharji - Radenci - Stari trg ob Kolpi - Crnomelj - Adlešici - Marindol

Dolžina poti: 83 km
Cas: 5.30 - 6 h

Tehnicni opis poti:
Iz TC Marindol zavijemo levo in se skozi vasi Milici, Žunici, Preloka odpeljemo proti Vinici (15 km). V Vinici zavijemo pri smerokazu sredi naselja levo za Sinji vrh. Po 5.5 km se pripeljemo do odcepa za Damelj. Do Damlja je 1 km spusta; od Damlja nas pa smerokaz usmeri proti Kotu (2.5 km), najjužnejši tocki Slovenije. Na cesto proti Sinjemu Vrhu se lahko vrnemo skozi vas Draga. V Damlju zavijemo levo in se po 3 km vrnemo na cesto. Do Sinjega vrha je 1.5 km. Pot nadaljujemo do Daljnih Njiv (1 km) in proti Špeharjem (4.6 km). Od Špeharjev do odcepa za Radence je 5.3 km. Ce se odlocimo za spust do Kolpe, nas caka 1 km klanca in pridemo v Radence.
Iz Radencev se ob Kolpi odpeljemo proti toku skozi zaselke Decina, Sodevci do Kota ob Kolpi (4 km). V Kotu zavijemo desno proti Staremu trgu. Po 3 km vzpona se pripeljemo v Stari trg ob Kolpi. V križišcu pri opušceni bencinski crpalki zavijemo desno, smerokaz za Crnomelj in po 1.2 km pridemo do križišca. V Križišcu lahko zavijemo nazaj do Vinice in se vrnemo po isti poti. Boljša varianta je, ce zavijemo levo proti Crnomlju. Po 10 km se pripeljemo do križišca, kjer nas smerokaz usmeri proti Crnomlju (6 km). V Crnomlju moramo paziti, da pri smerokazu za Adlešice (takoj ko pridemo cez Lahinjo) zavijemo levo. Po 16 km se vrnemo v Marindol.

Druga možnost:
V Radencih lahko sledimo kažipotu za najbolj južno slovensko pot, ki vodi od Radencev do Damlja, 18 km. Ob razgibani poti skozi obkolpski gozd si lahko ogledamo jamo Kobiljaco, enega redkih delujocih mlinov ob Kolpi v zaselku Breg, najjužnejšo tocko Slovenije v Kotu in uživamo v neokrnjeni in divji naravi reke Kolpe. Pot je oznacena in primerna le za gorska kolesa!

Detajli:
Zacetni del poti Marindol - Preloka - Vinica je opisan v 2. poti.
Ko se pripeljemo na trg v Vinici zavijemo levo proti Sinjemu vrhu. Pri odcepu za Damelj se spustimo do reke Kolpe. V Damlju sledimo kažipotu za najjužnejšo slovensko pot, ki nas pripelje do zaselka Kot. Tu je najjužnejša tocka Slovenije. V Damlju se lahko v kampu kopamo v reki Kolpi. Proti Sinjemu vrhu se vracamo skozi Drago; v Damlju se držimo leve ceste. V Sinjem vrhu si ogledamo obnovljen sinjevrški kal. Zanimivost v Sinjem vrhu je tudi Fortunova brajda. Gre za 49 trt "izabele", starih vec kot 100 let.
Pot nadaljujemo po makadamski cesti mimo Špeharjev do odcepa za Radence. Po asfaltni cesti se spustimo v vas tik ob reki Kolpi. V Srednjih Radencih si lahko ogledamo cerkev sv. Marije Magdalene in pot nadaljujemo ob reki do vasi Kot, kjer zavijemo desno proti Staremu trgu. Stari trg je najvecji kraj v Poljanski dolini. Njegovo ime izvira iz casov turških vpadov, ko je bil kraj povzdignjen v trg. Bil je pomembno strateško in trgovsko središce. Široka osrednja ulica, ob kateri so nanizane enonadstropne hiše, se zakljuci z župnijsko cerkvijo Sv. Jožefa. V osnovi je srednjeveška stavba, temeljito predelna v baroku. Zanimivost cerkve je obnovljena ura s starim klasicnim mehanizmom z utežmi. Zunaj naselja, ob cesti Stari trg - Deskova vas stoji cerkev Sv. Andreja na Kalvariji. Do cerkev vodi 12 kapel, postaj križevega pota postavljenih v letu 2000. Prvotne kapelice (14) so stale na obeh straneh ceste in so bile podrte med drugo svetovno vojno. V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti portali nekaterih hiš. Iz Starega trga pot nadaljujemo po asfaltirani cesti do Rokovega križišca, kjer zavijemo levo proti Crnomlju. Po 11 km vožnje po prijetni gozdni senci se pripeljemo do vasi Doblice in naprej do Kanižarice, kjer zavijemo levo proti Crnomlju.

Ali v Doblicah pred mostom zavijemo levo proti Jelševniku (1 km), kjer si lahko ogledamo crno cloveško ribico ali crnega mocerila, ki je podvrsta cloveške ribice. Odkrit je bil leta 1986 (približno 300 let za ÂťbeloÂŤ podvrsto) v bližnjem izviru Doblicice, nekoliko kasneje pa še v izviru Jelševnik. Izvir Jelševnik je edino kraj na svetu, kjer lahko crnega mocerila proucujemo v naravnem okolju. Obiskovalci se lahko seznanijo s crnim mocerilom v Zupancicevi hiši, kjer so na ogled informativni panoji in film o cloveški ribici. Iz Jelševnika pot nadaljujemo naprej do križišca (700 m), kjer zavijemo desno proti Crnomlju (2.5 km). Iz Crnomlja pot nadaljujemo v Adlešice in naprej v Marindol (16 km).