Zgodovina centra

posodobljeno: 22.1.2010

V letu 1983 so se taborjenja, ki so jih organizirali rodovi začela v večjem številu organizirati na celini - v Beli Krajini. Spletle so se številne prijateljske vezi med kranjskimi taborniki in belokranjci iz KS Adlešiči. Razmišljanje o tem, da kranjski taborniki potrebujemo svoj center se je začelo že pred letom 1986. Eno je sledilo k drugemu, tako da so se v letu 1986 pričeli razgovori o soastništvu in obnovi stare šole v Marindolu. Že naslednje leto je bila podpisana pogodba s predstavniki KS Adlešiči in občine Črnomelj. Načrte in plan dela je izdelalo Projektivno podjetje Kranj. Obnova stare šole se je pričela takoj, vendar se je izkazalo da zaradi dotrajanosti objekta obnova ni mogoča. Tako se je začela gradnja popolnoma novega doma v Marindolu na kraju kjer je prej stala stara šola. Pri sami gradnji so nam zelo pomagali domačini Marindola, Adlešičev in Gorjancev. Gradnja taborniškega centra je bila končana v letu 1988 - poleti je bil zaključen gradbeni del adaptiranja šole v Marindolu, s čimer je bilo pridobljenih 400m2 pokritih prostorov. Po končani gradnji smo v maslednjem letu (l.1989) nadaljevali z izgradnjo vodovoda in urejanja okolice novega taborniškega doma v Marindolu. V tem letu je bil podpisan tudi sporazum s svetom za SLO in DS občine Kranj o uporabi taborniškega doma Marindol (o sovlaganju in souporabi).
Leta 1991 so vojne razmere so marsikateremu odredu v Sloveniji prekrižale načrte za izvedbo akcij. Tako so se termini in kraji akcij spreminjali. Tako je bil tudi naš taborni center v Marindolu kar nekaj časa na voljo naši Teritorialni obrambi. Kljub temu smo uredili okolico doma oz. tabornega prostora, zasadili drevesa in uredili vrtačo.
Od začetka gradnje pa do l.1992 smo kranjski taborniki opravili preko 7000 delovnih ur. Lastni taborni prostor z objekti je dal nam kranjskim tabornikom nove možnosti in pogoje za boljše delo. Leta 1992 so se materialne možnosti glede na prejšnja leta relativno zmanjšale. Zato so se znatno zmanjšale tudi investicije v opremo in dom v Marindolu. Zato smo naslednje leto taborniški center zaradi boljše izkoriščenosti ponudili v najem tudi netabornikom in si tako pridobili kar nekaj dodatnih sredstev, ki pa smo jih večinoma vložili v urejanje okolice doma in dodatne notranje opreme. V letu 1994 se je pokazalo, da dom v Marindolu potrebuje oskrbnika, ki bo deloval profesionalno in tako smo že naslednje leto dobili oskrbnika doma, tako da ni več prihajalo do zapletov pri primopredaji opreme v Marindolu. Ob domu v vrtači pa je bilo urejeno večnamensko igrišče. Kupili smo 12 novih šotorov, ki so zamenjali dotrajane.V letu 1996 smo povečali zmogljivosti s pregrajevanjem sob. Urejen je bil tudi dodaten skladiščni prostor v gospodarskem objektu. Precej se je gradilo na komercializaciji tabornega doma.Naslednje leto je dom pridobil centralno kurjavo. V letu 1998 je bila zgrajena umivalnica na zunanjem prostoru. Naslednje leto pa je bilo nabavljene nekaj notranje opreme. Izdelali oz. obnovili smo strope v spalnicah, zunanje tuše, strešno kritino in okna. Kupljeni so bili tudi 4 kanuji.
Leta 2000 smo naredili nove razglednice, oblikovan je bil nov znak, ki sedaj krasi vse stvari v povezavi s taborniškim centrom. Taborniški dom smo preimenovali v Taborniški center. Zaradi prilagajanja novim uporabnikom TC Marindol, ki imajo drugačne specifične zahteve za bivanje v centru, smo postavili tudi telefonsko govorilnico. S pomočjo MO Kranj pa smo nabavili 10 gorskih koles.V naslednjem letu smo začeli graditi vhod v TC, ki pa še ni zgrajen in opravljena nekatera druga pionirska dela. Za pomoč pri delovanju centra smo ustanovili dve skupini: TDB zagotavlja pomoč na delovnih akcijah na področju TC Marindol, ki se jih izvaja ob vikendih ali celotedenskih variantah ali pa ob družabnih večerih in skupina STAFF Marindol, ki ponuja več in bolj organizirano storitev za izvedbo programa gostujočih osnovnih šol.